Sproščena Slovenija

Syndicate content ::: IN MEDIA RES :::
Quis custodiet ipsos custodes?
Updated: 9 min 16 sek od tega

»Spletna zvezda 2018«: Pahor končno s certifikatom

Pet, 14/06/2019 - 12:11

Vest, da je predsednik republike (šele) sredi tretjine drugega mandata postal »spletna zvezda«, izjemoma ni postala headline domač(ijsk)ih občil. Tistih, ki so sicer vsa ta leta trudoma prispevala k njegovemu bleščečemu zvezdniškemu statusu. Še manj so onemogli psi čuvaji zalajali proti.

No, predsednik Borut Pahor je ta teden osvojil omenjeni prestižni naslov: prejel je medijsko nagrado Žarometi v kategoriji »spletna zvezda«. V konfliktu medijskih lastnikov in igri njihove monopolizacije Slovenije jo trenutno podeljuje podjetje Media24, nasledila je bolj znane Viktorje – te je nekaj časa proti koncu podeljeval Večer, lastnik revije Stop, ki je to revijo kupil, vmes pa je sicer nastala revija Vklop, ki je izglasovala letošnje nominirance za medijske nagrade. Vem, komplicirano.

pahor žarometi

Facebook stran Žarometov: predsednik na prireditvi

Več o medijskih monopolijih okoli kloniranih revij sem pisal v Odlazkov medijski pepel in Zakaj so znamke Dela Revij bile prodane za štirikrat nižjo ceno?.

Pahor kot zmagovalec v svoji kategoriji kvintesenčno potrjuje vse tisto, kar trdim na tej strani vse od začetka njegovega mandata 2012. Naslednje: da je predsednik zelo uspešno in zvito skonstruiral neko drugo družbeno vlogo, ki ni več vloga predsednika republike, s pomočjo nje pa spretno žanje popularnost. Dalje, da je zdaj zasedeno in dobro eksploatirano mesto njegova nova vloga – medijskega populista, s katero pleni pozornost in simpatije najširših množic. In še, da niso pretiravali tisti mediji širom Evrope, ki so ga pred letom ali dvema razglasili za kralja instagrama: zdaj je končno spletni zvezdnik s certifikatom.

Kako so utemeljili nominacijo

Čeprav se mi ni uspelo dokopati do obrazložitve nagrade, sem našel kratek opis utemeljitve njegove nominacije:

Predsednik Slovenije je navdušen uporabnik družbenih omrežij, na katerih nam, državljanom, ponuja vpogled v svoje delo in življenje, z nami deli svoja razmišljanja in spomine na preteklost … Vse v iskrivi in zabavni maniri.

Ni dvoma, da bi zgornji opis lahko doletel marsikaterega uporabnika iz sveta socialnih omrežij, a je predsednik republike tukaj imel nesporno primerjalno prednost zaradi položaja, ki ga zaseda, ter množične promocije klasičnih medijev. In z njihovo hoteno ali nehoteno pomočjo je letos tudi zmagal. Prepozno? Morda ne zadnjič?

Opis nam hkrati nehoteno priznava, da Pahor družbenih omrežij ne uporablja za nič drugega kot samopromocijo, za ponujanje možnosti kukanja v svoje življenje, za deljenje spominov iz istega povoda, zabavljaštvo in štosiranje. Boljšega dokaza, da imamo pred sabo polnokrvnega medijskega populista, ki se na mehak način skozi politainment vzpostavlja kot »antipolitik«, kar mu omogoča distanciranje od politične odgovornosti, sedanje in pretekle, si ne bi mogli želeti.

Spletna zvezda leta 2018

Pahor kot »spletna zvezda leta 2018« je premagal naslednje protikandidatke in protikandidate, ki so bili: Cool Fotr (Jani Jugovic, vloger z nastopi očetovskem spopadanu s težavami in veseljem starševstva) Ciril Komotar, avtomobilski novinar, svoje znanje je prelil v video vloge oziroma dnevnike na temo avtomobilizma, Živa Časar Sluga, fotografinja, ki obožuje svojo družino, kaligrafijo in naravo, svoje dnevne utrinke deli s svojimi sledilci na družbenih omrežjih, Gaja Prestor, na družbenih omrežjih ponuja »nasvete in trikce, kako ustvariti čudovite make upe, negovati svojo kožo, se počutiti dobro v svoji koži« in tudi »delčke svojega glasbenega ustvarjanja« in Anja Susič (Suska), fitnes trenerka, ki preko svojih vlogov, online skupin in programov povezuje in motivira ženske ter z njimi deli svoje utrinke iz vsakodnevnega življenja, povezane s fitnesom, zdravjem, dobro hrano in zabavnimi avanturami.

Mlečnozobi nesrečnice in nesrečniki proti predsedniku pač niso imeli šans.

pahor žaromet spletna zvezda

Zmagovalec se ljubim sledilcem zahvali za dragoceno pomoč

Izziv: nagrada za najboljšega avtomehanika

Morda se motim, toda na fotografijah ob podelitvi predsednik ni videti najbolj zadovoljen. Vsekakor je videti srečen drugače kot radijski voditelj leta 2018 Denis Avdić, voditelj informativne TV-oddaje Igor E. Bergant, voditelj razvedrilne TV-oddaje Jure Godler ali igralka leta 2018 Maruša Majer.

Razlog bi lahko bil preprost: če zamenjaš politično vlogo za permanentni šov spletnega zvezdništva, podeljena nagrada verjetno zbudi podobne občutke, ki bi jih lahko bil potencialno deležen, če bi ti kakšna picerija, asfaltna služba, mesarija ali avtomehanična delavnica podelila nagrado za najboljšega picopeka, asfalterja, mesarja ali avtomehanika.

Če si predsednik države in na ta način flirtaš s slehernikom, je najbrž tovrstna nagrada ultimativna spoznavna točka, ko bi se moral vsakdo zamisliti, kako globoko je zabredel. No, se ni bati, da se bo zgodilo pri njem. Za osvojitev prestižne lovorike mu je treba čestitati. O tem, ali se je v svojem zahvalnem govoru zavezal, da se bo tudi v prihodnje trudil z nezmanjšano mero in ali bo morda naslednje leto naskakoval nagrado za najboljšega igralca leta, žal ni poročil.

Kategorije: Slovenija

Balkanska Madonna od blizu: Severina kot politična aktivistka

Čet, 13/06/2019 - 10:53

O oddaji Od blizu na TV Slovenija z voditeljico Vesno Milek, sicer novinarko Dela, sem sicer že priložnostno kaj spisal. V besedilu Od blizu: v postelji z Mirom Cerarjem se čudim, ker je posadila predsednika vlade v svoj nezbrisljivo tabloidni format oddaje in ga posledično prisilila – resda se ni upiral – da zaigra na kitaro. Tri leta kasneje mu žal niti poceni populistični vložki na javni radioteleviziji in deset takih oddaj več ne more pomagati pri vračanju izgubljene politične moči.

Ja, to je bil tudi čas, ko so oddajo kategorizirali kot informativno oddajo in z njo štartali na najbolj izbrani čas v svoji shemi. Danes je končno postala del »razvedrilnega programa«, skratka infotainment smernice so postale manj skrivaške.

V Rojevanje novinarske antikritične lepote, podarjene z geni opozarjam na obstoj socialnih prijateljskih mrež, v katerih deluje naše novinarstvo, solidarno v dobrem in slabem, tudi takrat, ko je treba ščititi novinarje pred neznatno kritiko, recimo mojo – Milekova je zato »ustvarjalka, ki skuša in se trudi združiti vse: lepoto, dano iz genov, lepoto, ki jo daje njena energija«. Hkrati sem opozoril, da so Od blizu gostili kar devet (9) gostov zapored od začetka, pozabili pa na ženski spol. No, kasneje so porazni androcentrizem le korigirali. Na nekatere druge obtožbe na svoj račun sem nato odgovoril še v tekstu “Od blizu”: kako manipulirati z dejstvi.

severina objem milek

Severina in Vesna Milek: čudenje uvodu in želja po objemanju

Globoko novinarsko poslanstvo

Slaba tri leta kasneje je vse prišlo na svoje mesto. Oddaja je še zmerom na sporedu, svojo tabloidno profiliranost je izostrila z izbiro gostov in nezgrešljivo naracijo, stkano iz  idejnega koncepta, ki želi že od začetka »slediti iluziji, da bomo nekoga pogledali – Od blizu«. Skratka, bistro zastavljeni disclaimer: po eni strani vrtanje v človekovo zasebnost, legitimizirano vnaprej, po drugi prošnja po odpustkih, če bomo na tej misiji globokega novinarskega poslanstva neuspešni.

Zato je pred nami, ker je vse previdno odeto v lažni videz in iluzijo, »navidezno klasičen pogovor z osebnostjo iz sveta popkulture, literature, slikarstva, filma, glasbe, gledališča, znanosti in tudi politike, a z neklasičnimi novinarskimi vprašanji, ki se bodo dotikala intervjuvančevega odnosa do življenja, ustvarjanja, ljubezni, duha časa, ki ga živimo.«

Balkanska Madonna

V zadnji oddaji s Severino Kojić, znamenito hrvaško estradnico, smo lahko ta teden enkrat več konkretno spremljali voditeljičin poskus »intimno in poglobljeno prehajati v sogovornikovo osebnost, ki se bo pred nami razkrivala v nizu vprašanj, ki ne izgubljajo klasične novinarske ostrine«. Spet imamo na delu disclaimer v funkciji kamuflaže: pogovor z glasbeno divo o intimnih zadevah je komplementiran z napovedjo serioznega novinarskega napora.

In naprezanje v tej smeri seveda ni merjeno z ničemer drugim kot željo, da bi v gostovo intimo »prešli« (penetrirali?) čim močneje in intenzivneje, kar bi morali potem razglasiti in častiti kot odličen profesionalni rezultat. Ne bo šlo: več intime lahko pomeni samo več privrženosti senzacionalizmu in rumenilu. Očitno prvine, udomačene na javni radioteleviziji.

Milek je svojo gostjo uvedla s pričakovanimi fanfarami o ikonični fatalki, ki je ravnokar izdala nov album. In pristala na menda zanjo redek daljši televizijski intervju: torej upajmo, da se bo dobro prodajal. A ne le to, v uverturni dramatični predstavitvi je sledil značilni obrat:

Nekateri jo vidijo kot Marilyn Monroe, drugi kot balkansko Madonno, saj je preigrala vse mogoče podobe in vloge: od seks simbola do zapeljivke, od Marije Magdalene do pretepene ženske in mučenice. Je estradnica, ki je svojo popularnost izkoristila tudi za rušenje predsodkov in nacionalizmov.

Severina Milek

Balkanska Madonna o politični univerzalnosti glasbe

Muza, ki zagovarja pravice delavcev

Kakor da bi se zavedala, da obstaja očitna meja med estradno žurnalistiko in resnim novinarstvom, je voditeljica pohitela in Severino namreč razglasila za veliko aktivistko:

Javno se je zavzemala za pravice delavcev, zagovarjala je možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo in nasprotovala Jadranki Kosor, opozarjala na naraščajočo brezposelnost, oboževale so jo mase, hkrati pa je bila muza mednarodno uspešnih umetnikov, pa naj bo to Goran Bregović, slikar Dimitrije Popović, skladatelj Matija Dedić in Tomaž Pandur.

Najbrž je marsikdo pomislil, da o hrvaški Marilyn Monroe marsičesa pač ne ve, sploh ne o njenem političnem aktivizmu. Ampak po tako prijaznem napovedniku je nemudoma, že v prvih stavkih, sledilo pojasnilo gostje, ki je takoj po vstopu v studio vsem dvomljivcem dala prav: tudi ona »se ni prepoznala« v nepričakovanem opisu politične aktivistke.

Moja poanta je zelo skromna: da bi vsaj nekoliko prikrili estradniški značaj oddaje (nedavno je v njej nastopila tudi Tereza Kesovija), je najbrž k takšni divi bilo potrebno dodati še kakšno njeno bolj imenitno identiteto. V tem primeru borke za pravice delavcev, žensk in socialne delavke, ki se bori proti brezposelnosti, predsodkom in nacionalizmom – evidentno precej neuspešno. Ne rečem, da kaj od tega Severina priložnostno ni storila. Da pa bi jo hrvaška ali mednarodna javnost poznali po tem? Resno?

S tobom lipo mi je in solidna hrvaščina

V izrazito intimnem pomenkovanju, v katerem ni manjkalo tikanja in celo nadvse čutnega začetnega objema med obema, emocionalnih izbruhov in prikazov joka, laskanja v obeh smereh (v bistvu celo izrazito s strani Severine, ki je buhtela v poklonih do voditeljice), smo nato videli nekaj insertov z njenih nastopov ali video posnetkov.

Voditeljica jih je jemala za iztočnice v pogovoru in Severina se je večkrat čudila njeni podkovanosti (»Pričala si o meni neke stvari, za koje ni ja nisam znala«), sicer pa se je pomenek vrtel tudi okoli globokoumne sporočilnosti besedil. Nasploh sem si najbolj zapomnil modroslovno ekspertizo okoli verza »I kad me varaš s tobom lipo mi je«.

Vesna Milek je eno uro govorila solidno hrvaščino, kot že pri Terezi Kesovija. Moram poudariti: sploh zelo solidno za slovensko javno radiotelevizijo. V nekem trenutku je sicer sama vanjo podvomila, a jo je gostja brž pohvalila, da je dobra. Vsekakor je njena hrvaščina bistveno boljša od slovenščine, ki jo boste kadarkoli slišali na HRT, ko bodo gostili kakšno Slovenko ali Slovenca.

Severina hrvaščina

Voditeljica, ki prosi za popravke svoje hrvaščine

Kategorije: Slovenija