Sproščena Slovenija

Syndicate content ::: IN MEDIA RES :::
Quis custodiet ipsos custodes?
Updated: 16 min 36 sek od tega

Follow the money. Ob razpravi Peterson vs. Žižek ali intelekt gre skozi bančni račun

11 ur 6 min ago

Kaj lahko stori grobi materialni empirist ob razpravi med Jordanom Petersonom in Slavojem Žižkom? Za začetek si zastavi ključno vprašanje glede psihologizacije subjekta v pozni (post)moderni – cui bono? V čigavo (materialno) korist? Vztrajati mora, kot bi rekel Žižek, »pri tem preprostem vprašanju«, in povsem, ampak res povsem zanemariti vsebinski del.

Tukaj sta dve zelo aktualni pojasnili. Prvo iz časopisa Večer, in drugo iz Dnevnika.

Večer je takoj po soočenju poročal:

Zanj se je odločil preprosto zato, ker se splača denarno. O višini honorarjev se sicer ne razpravlja javno, ne gre pa za majhne zneske…  »Njegovo življenje je kompleksno in ne nezahtevno. Jasno je, da ve, da ne bo v kondiciji neskončno,« pragmatične razloge, da je Žižek pristal na dvoboj, strne njegov prijatelj.

Dnevnik je istočasno takoj po soočenju poročal:

Zato tudi ne čudi, da bo Peterson dobiček od prodaje kart obdržal, medtem ko ga bo Žižek daroval v dobrodelne namene.

V intelektualnem megaspektaklu, zvedenem in zvedljivem na čisti športni duel, v katerem vselej iščemo poraženca in zmagovalca, je cui bono fuerit v bistvu edino pravo vodilo, ki nam poda odgovor.

Tragikomično nam ga ponuja na protisloven način. Za svoj žep ali v dobrodelne namene? Ali pa bo na koncu dobesedno zmagala pol-resnica, malo za žep in malo v dobrodelne namene?

Pa pravijo, da se Večer in Dnevnik združujeta…

Na tretji strani imamo poročila, ki so napačna. Peter Rak je v Delu, če omenimo še tretji domači dnevnik, ki je z veliko ažurnostjo poročal o dogodku, pribeležil:

Kar se tiče sreče, sta se oba strinjala, da je to le občasni »stranski produkt«, nekakšna milost, ki nam je dana redko in za kratek čas, zato morajo biti prioritete človeka drugačne.

Seveda ne drži. Številni moralisti so, začenši z Aristotelom, že vedeli, da poskušati biti srečen ne bo privedlo do sreče, zato je Jon Elster takšna stanja, ki jih z neposrednim prizadevanjem ne moreš doseči, imenoval za states that are essentially by-product. Žižek tukaj zgolj kopira Elsterja, novinar Dela pa žal ne kopira ne Žižka in ne Elsterja. V Torontu tega, da je sreča »le občasni stranski produkt«, ni rekel nihče.

Kakorkoli že je sreča res lahko občasni stranski produkt opazovanja stanja na bančnem računu.

Žižek večer denar

Izsek iz prispevka Uroša Esiha v Večeru

Žižek Dnevnik denar

Izsek iz prispevka Aljaža Potočnika v Dnevniku

Kategorije: Slovenija

Sodnik Radonjić o popolnih dokazih in popolnih pritiskih

Sre, 17/04/2019 - 08:46

V zadevi Novič, pri kateri je sodnik Zvjezdan Radonjić včeraj ugotovil nič manj ko to, da ni samo dovolj dokazov, da je Milko Novič kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec (!), se obeta nova afera, ki bo, če je ne bo raziskalo ministrstvo za pravosodje in ustrezni organi, simptomalna za upravičeno mnenje o katastrofalnem stanju na naših sodiščih, kvaliteti sodb in pristranosti sojenj.

O primeru Milka Noviča sem doslej pisal v prispevkih Primer Novič: kako so na TV Slovenija odkrili senzacionalizem, Časopisni naslovi in njih ustreznost in Je Milko Novič kriv? Hitra anketna sodišča.

Radonjić novič

Iz včerajšnjih Odmevov: sodnik Radonjić med branjem svoje sodbe

V včerajšnjih Odmevih je novinarka Sabina Zonta navedla zanimiv poudarek s sojenja:

In prav sodnik Radonjić je danes poskrbel za svojevrstno presenečenje, ki ga iz sodnih dvoran nismo vajeni. Med obrazložitvijo sodbe je razkril pritiske, naj Noviča obsodi, da se tako ne bi raziskovalo dogajanja na Kemijskem inštitutu. Ker je želel zagotoviti pošteno sojenje, so mu grozili z disciplinskim postopkom in suspenzom, ga diskreditirali. Kdo stoji za tem, ne vem, je pa prepričan, da zadeva sega v same vrhove pravosodja.

Še več, omenjeni sodnik je jasno in konkretno pokazal s prstom na tiste, ki so nanj pritiskali:

Ko sem dobil omenjeni primer, sem sodni spis v celoti naštudiral, od prvega dneva sojenja pa so se name in na predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika vršili pritiski s strani SDT, pooblaščenca Jamnikove žene in nekaterih sodnikov. Podanih je bilo več zahtev za mojo izločitev, ker sem se odločil, da bom sodil pošteno, kar mnogim ni bilo všeč. Zato sem se znašel v kazenskem in disciplinskem postopku. Od vsega začetka pa sem vedel, da zaradi tega primera ne bom nikoli napredoval, da si bom morda uničil svojo sodniško kariero, ker bom morda čez mesec dni v suspenzu, ker sem sodil pošteno.

Povedano drugače: vrhovi pravosodja, ki jih je okrivil sodnik, vključno z drugimi sodniki, segajo vse do Specializiranega državnega tožilstva Slovenije. Vsi ti naj bi nanj pritiskali, da se ne bi raziskalo dogajanja na inštitutu? Če ne omenjamo medijske zarote, kajti na njegov račun naj bi bilo napisanih več kot 105 časopisnih prispevkov: »Mladina in Dnevnik me napadata sinhronizirano!«

Mar ni to povsem jasen in enoznačen razlog, da ministrstvo za pravosodje in pristojni organi za nadzor nemudoma raziščejo dogajanje, ki ga je opisal sodnik Radonjić kot obliko pritiska nase?

Mar nimamo dobrih razlogov verjeti, da je ta bodisi res deloval pod pritiski bodisi je v njegova sodba v tem primeru nestrokovna in pristranska, če se bo izkazalo, da takšnih pritiskov sploh ni bilo? Kako naj verjamemo v kvalitetno delo sodnika, če se je zgodilo prvo ali drugo – v obeh primerih je to katastrofalna novica.

Voditelj Igor E. Bergant je v omenjenih Odmevih gostil zagovornika Noviča in omenil še naslednje:

Je tudi vas presenetilo, da je sodnik pri izreku sodbe namignil, da bi lahko bil z umorom doktorja Jamnika povezana neka druga oseba, ki pa ji prav zdaj na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi obtožbe v neki povsem drugi zadevi?

No, to je še en resen indic za uvedbo kakšnega od nadzorstvenih postopkov nad delom sodnika.

Sprašujem se, kaj naj si mislimo o nepristranosti in kompetentnosti nekoga, ki s tolikšno lahkoto odkriva »popolne dokaze«, da nekdo ni kriv umora, hkrati pa z neverjetno prostodušnostjo namiguje, kdo bi lahko s tem bil povezan, a doslej sploh ni bil kazensko in pravosodno obravnavan v tem primeru?

Po včerajšnjem izreku sodbe bi morali v državi zvoniti vsi zvonci za alarm. Če izjav sodnika ne bo obravnavalo ministrstvo, Sodni svet in ustrezni organi, je v njej mogoče čisto vse.

Kategorije: Slovenija

»Ali je kaj trden most?« ali Pahor o prisluhih

Ned, 14/04/2019 - 13:45

Vrhovni poveljnik obrambnih sil, drugače kralj instagrama in priložnostni predsednik republike, se je »deveti dan« ob številnih pritiskih novinarjev le odzval na afero »Patergate«.

Poudarek ni moj: v osrednjih dnevnikih POP TV preteklih dni so Boruta Pahorja vsakič ošteli, ker molči ob prisluškovalni aferi, o čemer sem obširno večkrat pisal, o tem pa frenetično preštevali tudi dneve njegovega molka in prišli do devetega dne.

Niso pozabili poudariti, da je »oče« ideje o arbitražni presoji, vmes pa malce računali, da bo stopil na njihovo stran in pokaral pritiske na medije. Poudarek, izbran ob njihovem zapisu na spletu 24ur.com, je morda premišljeno kontrasten, pa vendar: v odgovoru ob robu slovesnosti v Andražu nad Polzelo, kjer so obeležili 75 let od strmoglavljenja ameriškega letala, je bil spravljiv in povedal, da ne smemo zaloputniti vrat:

“Verjetno bo kdo rekel, da sem naiven, a tridesetletne izkušnje v politiki so me naučile, da je to najboljša pot,” je prepričan Pahor. Poudaril je, da tudi nova razkritja o prisluhih ne smejo vplivati na to, kar smo že dosegli, na to, kar je določilo arbitražo sodišče. “Odločitev imamo, ne glede na to, kaj pravi hrvaška stran,” ocenil pa je tudi, da se je tako takrat kot tudi danes Sova odzvala primerno.

S katerim od hrvaških kolegov o tej aferi še ni govoril, ampak namerava, kot je zatrdil, že v začetku maja. Takrat s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović organizirata vrh procesa Brdo-Brioni, ki bo potekal v Tirani. Pahor opozarja, da je v regiji trenutno na splošno precej napetosti, “zato ne smemo dopustiti, da to ogrozi našo varnost in mir”.

Pahor mostovi prijateljstvi prisluhi 24ur

Pahor o gradnji mostov s Hrvati na 24ur.com

Sam sicer mislim, da je tukaj Pahor (nehote) res ravnal bolj modro od Šarca, težavo vidim drugje. Za zelo simptomatično v tem politično-medijskem komplotu se kaže ravno strahovita razlika med stališči med obema predsednikoma, medijsko neopažena. V času, ko naši politiki in celo politični komentatorji večkrat ponavljajo, kar bi največkrat smeli jemati za sumljivo, kako pomembno bi bilo, da Slovenija ob zadevah mednarodne politike nastopa enotno, ob čemer nakazujejo veliko zavidanja drugim, predvsem Hrvatom, smo priča dvema maksimalno različnima pozicijama: predsednik Pahor, vrhovni poveljnik vojske, sicer serijske dobitnice ocene »nezadostno«, miri navzoče in navija za »mostogradnjo« s Hrvati, obenem pa se mu nikamor ne mudi, da bi o prisluhih spregovoril s hrvaškimi kolegi ali kakorkoli opozoril na njihovo obnašanje.

Na drugi strani predsednik vlade s svojim državnim sekretarjem sklicuje svete za nacionalno varnost, na katerih je navzoč, ker tudi mora biti, sam predsednik Pahor, in žuga s prstom. Šarec, Črnčec in direktor Sove ga očitno res niso kaj prida prepričali. Posledica njegovega poslušanja poročil obveščevalcev o prisluhih in hrvaških pritiskih na slovenske medije je bila pahorjanska – So what! Pomembno je graditi mostove.

V kakšni meri je predsednikova spravljivost tudi tokrat le posledica njegove ideologije spravljivosti in iskanja srednjih poti, ni pa povezana z rivalstvom do konkurenta na zadnjih predsedniških volitvah v situaciji, ko je distanca med Šarčem in Pahorjem že splošno znana, ne moremo vedeti.

Da razkola niso opazili ne slovenski in ne hrvaški mediji, je najbrž že posledica popolne odsotnosti slehernega pričakovanja, ki ga javnost goji do tistega, ki je svojo funkcijo infantiliziral in izpraznil do bridkega konca.

Pahor odziv prisluhi

Nekaj naslovov ob Pahorjevem prvem odzivu na prisluškovalno afero

Več:

Nič več servilni Šarec: kako Slovenci ne bomo nastavljali drugega lica

Nelagodje v medijski kulturi: o Sovi, POP TV in tem, kako so potovali posneti prisluhi

Stoji za prisluhi Sova? »Ne bi rekel, da da je to to.«

 

Kategorije: Slovenija